Greva gor 2 - Slavnik (1028 m)

Današnja sončna sobota z nenormalno visokimi temperaturami za zimske dni je bila v znamenju februarskega izleta v hribe. Destinacija: Slavnik.

Izhodišče: Prešnica. Zakaj? Ker je iz Podgorja pisalo 1h in še malo, po naših izračunih je to hoje za manj kot 1 uro, tak kratek pohod je pa res neumnost, če se pripelješ na drugi konec Slovenije. Zato izhodišče Prešnice, ker piše, da je pot dolga 2 uri. No, hodile smo uro in pol, ampak pustimo podrobnosti. :)

Že drugič sem izbrala lokacijo z razgledom, a ga že drugič nismo ugledale v vsej veličini razgleda. Ti presneti mali oblaki. Kljub temu je bil dan izredno sončen in kot sem že omenila nenormalno topel, zato se ni bilo treba veliko pritoževati. :) Bolje, da imamo sonce in slabši razgled kot obratno. Oblačen dan in razgled do morja ne bi odtehtala današnjega sonca.

 Pot iz Prešnice je precej položna. Ni ravno strma, ni naporna, na začetku nekaj kamnitih "stopnic", kasneje nam je korak otežil le sneg, ki se je hitro talil. Pa nas ni pretirano motilo. Ob povratku smo se celo odločile, da gremo kar po celem (malce nad gležnjem ga je bilo) in uživamo že v zadnjih letošnjih sneženih krpah. :)

Zanimivost ob poti: vlaki. :) Enkrat na poti se prečka železnico. In malo preden smo jo prečkale, je šel po njej vlak. Nobena ni nič rekla, očitno smo vse domnevale, da ga zdaj kar nekaj časa ne bo. Pa nas je presenetil. Vlaki zelo pogosto vozijo proti Kopru. Nisem vedela. :) Na poti navzgor smo poslušale 4, navzdol pa 3. Za 4. smo bile prehitre, ker smo bile v eni uri z vrha do avtomobila. :)

Kaj naj še povem? Razgled z vrha ima hud potencial. Oh, če bi bilo "crystal clear" nebo ... potem bi bilo skoraj tako kot na vrhu sveta.

Na poti nazaj smo šle še na en hribček v bližini, na katerem je ... ne vem točno kaj, me smo videle tam potencial za ležalnike ob sončnih celicah, ki so se bleščale v soncu. Saj res, moram na ebay iskat zložljive mini ležalnike. :)

Prijeten pohod, čeprav ugotavljam, da me bolj mika visokogorje, ker tole 1000 in še nekaj metrov je premalo za "taprave" hribe. Bo treba iti višje. Upam, da bo marca tudi višje zgoraj že pomlad in gore ne bodo več pretirano zasnežene. :)

Trojna norčavost

Letošnji pust je bil pa resnično norčav in ne vem, kako bi bil lahko pustni torek še bolj zabaven. :)
Dopoldne je minilo na sončku in načrtovanju ostalih dejavnosti. Potem je sledila preobrazba v črnko, en neuspel obisk (se pač nismo napovedale in  pač ni bilo nikogar doma), uspešen obisk knjižnice, pa ene trgovine, pa starih staršev in mladih staršev. :) Na tem "pohodu" se mi je pridružila še ena prvošolka, z nama pa je letala še čarovnica. Prav luštno.

Zvečer je sledila pustna zumba pri Nini. S šolarko sva se odločili, da se bova zabavali, četudi zaradi tega malo manj telovadiva. Črnka ne bi zdržala zumbe, zato sem se preoblekla v kostum iz Kanade, ki že skoraj 4 leta leži v omari. :) Pa sem malo očistila ogledala, dokler je šolarka kakšno "pametno" povedala. :)

Po uvodni skladbi sva druga za drugo izginili v garedrobo in se problekli v "športno" uniformo. Hehe. Postali sva dve balerini, ki sta se noro zabavali. Pač vsi gibi na zumbi niso primerni za balerine (lepo vas prosim ... baletke in hip hop?!?), zato sva vključili več piruet, poskokov in "kriljenja" z rokami. Strašansko zabavno, vam povem. :)

Na koncu je bilo še tekmovanje mask, kamor se nisva ravno prijavili, branili pa tudi ne. Zakaj pa ne bi bili norčavi? Kdaj pa, če ne na pustni torek? In očitno sva si res dali dovolj duška, da sva osvojili nagrado za najboljši maškari. Jeeee! Hvala, H za super družbo.

Aja, aja ... baletni kostum ... to je bilo pa popoldansko delo. Vsaka si je izdelala svoje krilce, dodala sem še dva obroča za v lase, zase sem pripravila pa še uhane, ki so šli k obema maskama. Tiste, ki jih nosi črnka, sem naredila pa že pred časom.

Ah, pust ... lušten dan v letu ... komaj čakam naslednjega ... le kakšno izdelavo kostumov si bomo omislili naslednje leto?

Pustna sobota na Bledu na ledu

Tako lep sončni dan bi bilo škoda zamuditi, zato smo se 3 razposajene mladenke odpravile na Bled. Ne na karneval ali kaj podobnega, ampak pogledat, če se res peš pride do jezera. :) In kaj smo ugotovile? Da se!

Pridružile smo se množici, ki se je premikala po zaledenelem jezeru in pešačila do otočka. No, nekateri so drsali, igrali hokej ... vsem nam je bilo prijetno na ledu in sončku. Čeprav snega pa na Gorenjskem sploh nimajo ... čudno ...

Preživele smo čudovit nasmejan dan, uživale sto na uro, naredile preko 600 fotk. Bile smo norčave, kot se za pustno soboto spodobi.

Jedle smo krofe, kot se spodobi za pustni čas in kremšnite, ker to je pa treba naredit na Bledu. :)

Sprva malce prestrašene, če je led res dovolj trden, na koncu pa že tako pogumne, da ni manjkalo niti poskočnih fotk. Dan je bil res super in punci, hvala za super družbo.

Zvečer pa na pustno rajanje? Hmm ... mogoče pa res. :)

Dodajam fotko po zanimivem večeru. Bili sva neprepoznavni in to je bil tud najin namen. Še H naju ni spoznala. Kako fajn. :)

Prstan s srčkom dobi ...

Najprej objavim posnetek "žreba". Sem mislila listke napisat in žrebat, pa mi je zaradi pomanjkanja časa bolj prav prišel Random.org. :)

Prilagam posnetek računalniškega žreba za vse skeptike, ki morda dvomijo v mojo poštenost žrebanja. :D

Torej, izžrebana je številka 1 in prvi komentar je pustila Iris (Irena), zato je prstan postal njen. Iris, sporoči, kako s predajo (kje, kdaj). :)

Da ne bo pa le žreb, dodajam pa še eno voščilnico. Kar 3 moje sošolke iz gimnazije so v manj kot 14 dneh rodile. :) Tokrat je voščilnica namenjena Bili (s katero se poznava že od daaaaaaaaaavnih let v peskovniku in vrtcu) in njenemu Leonu. Čestitke (še eni) srečni družinici! :D

Zmrznjeno Novo mesto

Večkrat me je že prešinilo vprašanje, kaj je tisto, zaradi česar mesto izumre. Pa ne mislim, da v njem ni ljudi. Sploh ne, v Novem mestu nas je precej. Ampak mesto je mrtvo. Center mesta propada, dogajanja praktično ni. Pogrešam prikupne gostinske in trgovske lokale, ki bi bili navihani in simpatični, ne pa zdolgočaseni. Pogrešam utrip mesta. Zanimive dogodke.
Danes me je pozitivno presenetila sem ter tja kakšna tabla, ki zvabi na stran. Pa srčki sem ter tja, ker je ravno valentinovo. Še vedno pa to ni dovolj, da bi mesto zaživelo.

Po mestu so vidni pozivi k Drugi novomeški pomladi. Verjetno je res čas, da se razbije mestni led in se prebudi pomlad, polna dogajanja, vrveža. Ne vem, kaj je treba narediti, da se bo mesto zbudilo, res ne. Bi bilo pa dobro, da se zbudi.

Če se iz prenesenega pomena zmrznjenega mesta preselim na dobesedni pomen zmrznjenosti, potem je slika že malo lepša. V današnjem sončku je bilo naše mestece očarljivo prikupno. :D Sprehod okoli mesta me je razočaral samo z vidika pločnikov, ki niso samo nepluženi, ampak na nekaterih delih (npr. Kandija) zapluženi, da moraš stopiti ali do pasu v črn sneg ali na zelo prometno cesto (hmmm), drugače pa je sonce pričaralo lepoto mesteca.

Občudujem račke, ki veselo plavajo okoli ledenih ploskev.

In jim zavidam sprehode po ledu. :)

Mraz popušča in najverjetneje se bomo kmalu poslovili od prizorov zmrznjene dolenjske lepotice. Upam, da se mraz kmalu poslovi tudi iz mesta in da nekako uspe priti pomlad. Tako ali drugače.

Čeprav kakega pol metra snega (v dobesednem pomenu) za zimske počitnice tam zgoraj v hribih bi mi pa še prav prišlo. :)